Na predavanju je bilo prikazano, kako lahko s pomočjo laboratorijskih poskusov, ki temeljijo na teoriji iger (in teoriji odločanja), preučujemo vrednote in vedenjske značilnosti posameznikov, kot so solidarnost, zaupanje, sodelovanje, altruizem, recipročnost, omejena racionalnost, poštenost ter odnos do tveganja. V laboratorijskih poskusih so (prostovoljni) preiskovanci postavljeni v različne interaktivne družbene ali ekonomske situacije, v katerih sprejemajo odločitve. Končni razplet in uspešnost preiskovancev sta odvisna od njihovih odločitev ter odločitev ostalih preiskovancev, v določenih primerih pa delno tudi od slučaja. Tovrstni poskusi so sistematični, nadzorovani in ponovljivi, poleg tega pa omogočajo pridobivanje določenih podatkov, ki jih je sicer v vsakdanjem življenju težko ali celo nemogoče pridobiti. 

Žiga Velkavrh je leta 2022 doktoriral iz matematičnih znanosti na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem. V zadnjih letih v vlogi asistenta vodi vaje pri različnih matematičnih in ekonomskih predmetih na UP FAMNIT in UP Fakulteti za management, občasno pa tudi na UL FMF. Raziskovalno se primarno ukvarja s teorijo iger - predvsem z eksperimentalno in vedenjsko, sodeluje pa tudi z oddelkom za biodiverziteto (skupino za molekularno ekologijo), kjer skrbi za statistično obdelavo metapodatkov ekologije živali. Redno tudi sodeluje pri promociji matematike.