Program je vključeval predavanja, delavnice in skupinsko delo. Prvi dan je zaznamovalo uvodno predavanje organizatorjev, v naslednjih dneh pa so sledila predavanja Viktorja Zamaraeva (University of Liverpool) z naslovom Set-Defined Graph Classes and χ-Boundedness, predavanje Marie Chudnovsky (Princeton University) z naslovom Bounding Bandwidth ter predavanje Ekkeharda Köhlerja (BTU Cottbus–Senftenberg) z naslovom Graph Searches – Structure and Algorithms. V nadaljevanju so več o poteku delavnice, njenih ciljih in pričakovanjih so spregovorili organizatorji dogodka.

Kako je do nastanka delavnice sploh prišlo?

»Format se razlikuje od klasične konference. Združimo ljudi s podobnimi interesi, jih razdelimo v manjše skupine in se osredotočimo na konkretne raziskovalne probleme, ki so zanimivi, pomembni in zahtevni. Idejo je v veliki meri začel razvijati Martin,« je povedal dr. Matjaž Krnc.

Dr. Martin Milanič pa dodaja: »Navdih za organizacijo smo dobili na podobni raziskovalno usmerjeni delavnici, ki je potekala avgusta lani. Tudi ta je trajala pet dni in je združila manj kot 20 udeležencev. Letos smo se odločili, da bomo delavnico organizirali samostojno, pri čemer smo združili 22 udeležencev iz različnih delov sveta.Predavanj je razmeroma malo – skupaj so bila izvedena tri enourna predavanja. Večina časa je bila namenjena osredotočenemu delu v skupinah, ki so se ukvarjale z odprtimi raziskovalnimi problemi. Prvi dan so udeleženci predstavili različne odprte probleme, nato pa smo na podlagi njihovih interesov oblikovali skupine. Skupine so skozi celotno delavnico poročale o napredku, po potrebi pa smo jih lahko tudi reorganizirali. Na ta način smo se lahko prilagajali razvoju raziskovalnega dela.«

---

Kako poteka delavnica in kakšno je vaše merilo uspeha?

Dr. Jochen Pascal Gollin je povedal, da takšne delavnice v skupnosti postajajo vse bolj priljubljene in se sam običajno udeleži ene ali dveh na leto ter dodal: »Ena največjih prednosti takšnih dogodkov je možnost srečanja z drugimi raziskovalci v drugačnem okolju. Zato sem še posebej vesel, da smo delavnico organizirali na InnoRenew. Sprememba okolja lahko zelo pozitivno vpliva na produktivnost. Seveda smo upali tudi, da bo pri nekaterih izbranih problemih prišlo do pomembnega napredka. V preteklosti so takšne delavnice pogosto vodile do znanstvenih publikacij, čeprav lahko dokončanje raziskave traja še leto ali več. Podobna pričakovanja smo imeli tudi glede te delavnice.«

»Takšne delavnice so pomembne, ker združujejo ljudi s podobnimi interesi, vendar z različnimi ozadji.« je povedal dr. Martin Milanič in dodal: »Kar ena oseba ne ve, morda ve druga, kar lahko pripomore k iskanju novih strategij za reševanje problemov. Nekdo se lahko na primer ukvarja s problemom, ne da bi vedel, da je bil ta že preučevan pod drugim imenom. Takšne povezave je veliko lažje vzpostaviti skozi osebne razprave.« Pravi namreč, da so ravno iz tega razloga omejili število predavanj in povečali čas za razprave.

Dr. Matjaž Krnc je mnenja, da četudi delavnica neposredno ne privede do znanstvenega članka ali dokončnega rezultata, lahko »sodelovanja in povezave, ki se oblikujejo med skupnim delom, vodijo do novih raziskav in prihodnjih uspehov.«

»Pomemben vidik je tudi uravnotežena sestava udeležencev. Približno tretjino predstavljajo izkušenejši raziskovalci, tretjino magistrski in doktorski študenti, tretjino pa raziskovalci na začetku postdoktorske kariere. To ustvarja dobro okolje, v katerem lahko mlajši raziskovalci in študenti spoznavajo nove koncepte, odprte probleme in načine izvajanja raziskovalnega dela,« še dodaja dr. Martin Milanič.

---

Konferenco je v sodelovanju z UP IAM InnoRenew CoE organiziral UP FAMNIT z raziskovalci z Oddelka za matematiko izr. prof. dr. Matjaž Krnc, doc. dr. Jochen Pascal Gollin in prof. dr. Martin Milanič.