Pridobili dva nova projekta bilateralnega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja z BIH
Znani so rezultati Javnega razpisa za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino v obdobju od 1. 7. 2021 do 30. 6. 2023. Univerza na Primorskem je pridobila sofinanciranje za pet novih projektov, in sicer na področjih arheologije, ekonomije in matematike.
Javni razpis ARRS sofinancira medsebojne obiske slovenskih raziskovalcev in raziskovalcev iz Bosne in Hercegovine, ki izvajajo skupne znanstveno-raziskovalne projekte z namenom okrepitve sodelovanja z Bosno in Hercegovino, povečati mobilnost slovenskih raziskovalcev in število gostovanj vrhunskih raziskovalcev iz Bosne in Hercegovine v RS ter povečati število prijav slovenskih raziskovalcev na razpise okvirnih programov Evropske unije na področju raziskav in inovacij in na ostale mednarodne razpise.
Do konca junija 2023 bodo realizirani naslednji projekti, ki jih vodijo zaposleni na UP FAMNIT in UP IAM:
Naslov: Polenostavne algebre povezane z usmerjenimi grafi in njihove aplikacije
Institucija: Filozofski fakultet, Univerziteta u Zenici
Vodja na UP IAM: dr. Safet Penjić
Področje: matematika
Množenje matric (MM) je osnovna operacija linearne algebre, ki ima številne uporabe v teoriji in praksi računanja. Pomen aplikacij je posledica dejstva, da je MM pomemben del več uspešnih algoritmov za druge računske probleme linearne algebre in kombinatorjev, kot so rešitev sistema linearnih enačb, inverzija matrike, ocena determinante matrike, logična MM in tranzitivno zapiranje grafa. V tem projektu bomo preučevali vektorski prostor matric, ustvarjenih z matrico sosednosti usmerjenega grafa.
Naslov: Analiza ukrivljenih Boolovih funkcij glede na nove metrike
Institucija: Prirodno-matematički fakultet, Univerzitet u Tuzli
Vodja na UP Famnit: dr. Samir Hodžić
Področje: matematika
Glavni cilj projekta je revizija ideje metrike, ki se uporablja za določanje razdalje med Boolovimi funkcijami, s posebnim poudarkom na doseganju lastnosti ukrivljenosti. Običajno se z dobro znano Hammingovo metriko definira razdalja med dvema Boolovima funkcijama, ki je opredeljena kot kardinalnost nabora vhodov, na katerih se dani dve funkciji razlikujeta. Na podlagi te metrike določimo, da je Boolova funkcija ukrivljena, če stoji na največji možni razdalji od prostora linearnih funkcij. Tako je lastnost ukrivljenosti Boolovih funkcij neposredno povezana z definicijo osnovne metrike.