Nina Krohne je prva doktorandka programa Suicidologija in duševno zdravje
Nina Krohne je danes, 13. avgusta, uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Samomorilno vedenje žensk: Vloga intimnopartnerskega nasilja in rezilientnosti do samomorilnosti (Suicidal Behavior in Women: The Role of Intimate Partner Violence and Resilience to Suicidality), pod mentorstvom izr. prof. dr. Vite Poštuvan in somentorstvom prof. dr. Diega De Lea.
Dr. Nina Krohne je prva doktorandka programa Suicidologija in duševno zdravje, ki se od leta 2021 izvaja na UP Fakuletati za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v sodelovanju z UP IAM Slovenskim centrom za raziskovanje samomora.
Gre za specializiran študijski program, ki študente usposobi za samostojno in mednarodno konkurenčno znanstveno raziskovalno delo na področjih suicidologije in duševnega zdravja. Hkrati je to prvi doktorski študijski program s področja suicidologije v Sloveniji, ki zaradi problematike samomorilnega vedenja in potreb po razvijanju visoko kakovostne raziskovalne dejavnosti na področju predstavlja pomembno pridobitev na državni ravni.
Dr. Krohne se v nalogi ukvarja z dvema pomembnima javnozdravstvenima problematikama – samomorilnim vedenjem žensk in intimnopartnerskim nasiljem. Samomorilno vedenje žensk je zaradi nižjega količnika samomora med ženskami, v primerjavi z moškimi, slabše raziskano, intimnopartnersko nasilje pa je del večjega družbenega problema – nasilja na podlagi spola, ki izhaja iz patriralnih družbenih struktur. Z nalogo je spoznala epidemiološke in psihološke razsežnosti omenjenih problematik, predvsem pa v ospredje postavila doživljanje žensk ter pripravila teoretično osnovo za intervencije na tem področju.
Mentorica dr. Vita Poštuvan je o doktorski nalogi povedala: “Delo predstavlja znanstveno-raziskovalni presežek tudi v uporabi naprednejših načinov analize podatkov, npr. s kompleksno analizo mrež oz. odnosov med preučevanimi koncepti in z natančnim segmentiranjem populacije žensk, ki se soočajo z intimnopartnerskim nasiljem: torej, kako se med seboj razlikujejo v soočanju s tem, kaj jim pomaga v kriznih situacijah in tudi v tem, da iz nefunkcionalnega odnosa izstopijo. S tem to znanstveno delo dobiva tudi aplikativni klinično-psihološki pomen, saj bo pomagalo pri psiholoških intervencijah, ki so namenjeni tej ranljivi populaciji.”
Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo in ji želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!