Običajno (matematični) dokaz o resničnosti trditve ne vsebuje le informacije, ali je trditev resnična ali ne, ampak tudi, zakaj je resnična. Pa razmislimo malo o sledečih preprostih vprašanjih: Ali je mogoče nekoga prepričati, da ste rešili Sudoku uganko, ne da bi razkrili rešitev? Ali, kako bi dokazali, da poznamo starost neke osebe, ne da bi razkrili njeno starost? Ali je v splošnem sploh mogoče nekaj dokazati, ne da bi razkrili poznavanje dokazov? Izkaže se, da je! V tem predavanju bomo opisali pojem dokazov ničelnega znanja (zero knowledge proofs). To je metoda, s katero lahko ena stranka drugi dokaže poznavanje skrivnosti, ne da bi skrivnost samo razkrili. Ogledali si bomo matematične opise nekaterih dokazov ničelnega znanja, vezanih na praktične primere uporabe. Glavni poudarek bo na predstavitvi takšnih praktičnih primerov, kot so uporaba v komunikacijskih sistemih, spletnem glasovanju, bančnem sistemu, blockchain okolju itd.

Samir Hodžić je doktoriral s področja kriptologije na UP Famnit leta 2017. Od leta 2019 do 2021 je delal kot podoktorski raziskovalec na Tehnični univerzi na Danskem (DTU Compute). Njegovo raziskovalno področje je načrtovanje kriptografskih Boolovih funkcij in kvantna/klasična kriptoanaliza bločnih šifer. Trenutno je zaposlen na UP Famnit.

Celoten program letošnjih izletov v matematično vesolje, vključno z Zoom povezavami, je dostopen tukaj.

Vljudno vabljeni!