login
| EN

»Vsak dan se v naših glavah odvrti približno 70 000 mislih. Kar je še bolj fascinantno, od tega je kar 80% negativnih. Še večji odstotek misli pa je istih, kot smo jih imeli predhodni dan. Seveda moramo pri tem upoštevati, da so te številke približne, saj še nimamo aparata, ki bi ta številke zelo natančno določil.«

Dr. Vita Poštuvan, namestnica predstojnika Slovenskega centra za preprečavanje samomora na UP IAM in izredna profesorica na Oddelku za psihologijo na UP Famnit, je v sredo, 9. 3. 2022, gostovala v pogovorni oddaji na drugem programu Radia Slovenija – Val 202, kjer je bil pogovor osredinjen na pomembne dejavnike pri preučevanju in preprečevanju samomorilnega vedenja.

V zadnjih letih se je naša družba srečala s težkimi razmerami, ki pokažejo, kako smo funkcionalno opremljeni, pri tem pa se v ospredje postavlja tudi vprašanje odpornosti otrok. Dr. Poštuvan je že na začetku srečanja poudarila pomembnost iskrene komunikacije v razmerah, kot so pandemija in trenutna vojna: »Otroci potrebujejo pojasnila. Otroci slišijo te stvari in vedo, da se nekaj dogaja. Prav je, da jim damo iskrene in avtentične odgovore.«

Tekom pogovora je omenila tudi program »A (se) štekaš?!?«, integriran pristop krepitve duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja za mladostnike, ki deluje znotraj Slovenskega centra za raziskovanje samomora. V okviru projekta izvajajo postvencijo na šolah, kjer nudijo razbremenilne pogovore. Pri tem je dr. Poštuvan poudarila, da strokovnjaki pri delu z učenci ne morejo odgovoriti na vprašanje o tem, zakaj se je samomor zgodil, lahko pa pojasnijo kompleksnost samomora in podajo dejavnike tveganja. Pri tem je izpostavila problematiko napačnega in neodgovornega načina poročanja medijev. »Članki, ki so preveč poenostavljeni in dajejo enoznačne odgovore za vzrok samomora, večajo tveganje, da bo posnemanja več. Še pomembnejetisti prispevki, ki opisujejo konkretne primere, so bolj tvegani. Boljši so tisti, ki informirajo in poročajo na splošno, zelo pomembno pa je, da se vedno navedejo tudi naslovi pomoči.«

Vpliva medijskega poročanja nikakor ne gre zanemariti niti pri poročanju o kriznih situacijah. Medijska sporočila, ki senzacionalistično poudarjajo slab vpliv krize, so zelo nevarna, ob takem poročanju namreč obstaja tveganje za normalizacijo samomorilnosti. Kljub temu pa dr. Poštuvan povzema: »Vojne in vse take večje krizne družbene situacije so tiste, v katerih je celo samomorov manj. To se je pokazalo tudi pri prvem valu epidemije, saj je raven samomorov v letu 2020 upadla. Podobno se zgodi tudi v vojnah. Verjetno pride do tiste želje po preživetju. Strah pred smrtjo in želja po življenju se povečata, poleg tega pa ljudje stopijo skupaj, kar nam daje občutek smiselnosti in varnosti.«

V oddaji sta se sogovornici dotaknili tudi različnih trendov umrljivosti v Aziji, Severni Evropi, Grenlandiji in Južni Koreji, kjer je količnik samomorilnosti zelo visok, pri čemer je dr. Poštuvan izpostavila dejstvo, da govorimo o velikem številu različnih dejavnikov tveganja, ki so zelo kompleksno prepleteni.

Celoten posnetek pogovora je dostopen tukaj.


Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem na dodiplomskem študiju izvaja program Biopsihologija, na podiplomskem študiju programa Psihologija in Biopsihologija, v letošnjem študijskem letu pa v sodelovanju z UP IAM Slovenskim centrom za raziskovanje samomora tudi doktorski program Suicidologija in duševno zdravjeprvi doktorski študijski program s področja suicidologije pri nas.

V okviru psihološke podpore UP delujejo usposobljene psihologinje, ki nudijo razbremenitveni pogovor študentom in zaposlenim v obliki 1–2 srečanj. Po potrebi vas usmerijo naprej in predlagajo nadaljnje vire pomoči.

Pišite jim na elektronski naslov psiholoska.podpora@upr.si ter kratko opišite, s kakšnimi težavami se soočate. Skupaj se boste dogovorili za individualni pogovor v živo ali preko videokonference.

Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, pa se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika ali pokličete 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč).

Nekatere organizacije, ki izvajajo psihološko pomoč in psihoterapijo v slovenski Istri:

Organizacije, ki nudijo brezplačno psihološko pomoč po Sloveniji

Internet kot podporni medij ob duševni stiski

  • #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
  • NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si.
  • Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo www.zivziv.si .

Zaupni telefoni in kontakti

  • 116 123 – Zaupni telefon Samarijan (brezplačno)
  • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike, dosegljiv vsak dan med 12.00 in 20.00 (klici so brezplačni, otroci in mladostniki pa lahko pišejo tudi na tom@zpms.si ali se oglasijo v njihovi spletni klepetalnici) - Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.
  • 01 520 99 00 – klic v duševni stiski (vsak dan med 19.00 in 7.00)
  • 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur na dan)
  • 080 11 55 – SOS telefon za žrtve nasilja (vsak dan med 12. in 18. uro, svetovanje pa ponujajo tudi po elektronski pošti na naslovu drustvo-sos@drustvo-sos.si)
  • 031 699 333 – SOS telefon za žrtve nasilja, psihosocialna in psihološka pomoč za ženske in otroke, žrtve nasilja in žrtve spolnih zlorab (vsak delovnik med 9.00 in 15.00)
  • 031 665 266 - Lunina vila: psihološka pomoč na voljo vseskozi
  • 01 306 41 14 - Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro

>>>Seznam zdravstvenih domov in drugih organizacij, ki nudijo psihološko in psihosocialno pomoč po telefonu (redno posodablja NIJZ)<<<

Društvo za nenasilno komunikacijo, dosegljivo je vsak delovnik med 8.00 in 16.00:

V primeru ogroženosti pokličite na interventno številko policije: 113.

Informacije o postopku na policiji v primerih nasilja v družini najdete tukaj.

 

Univerza na Primorskem

Inštitut Andrej Marušič
UP IAM

Muzejski trg 2
6000 Koper
Slovenija

tel.: +386 (0)5 611 75 91
fax.: +386 (0)5 611 75 92
e-mail: info@iam.upr.si