Ob svetovnem dnevu pa so kot eni od govornikov na novinarski konferenci NIJZ, poudarili prav pomen preventivne dejavnosti, ki mora biti dodana vrednost za širšo javnost ob dogodku, ki je do sedaj privabil že 800 strokovnjakov s področja z najrazličnejših delov sveta.

V Sloveniji je bilo sicer v letu 2022 manj samomorov kot v 2021- zaradi samomora sta umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk, kar predstavlja 1,79 % vseh smrti v Sloveniji. Leta 2022 je tako samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 19,06 (30,31 za moške in 7,72 za ženske) in je nekoliko nižji od količnika v prejšnjem letu. Poudariti pa je potrebno, da je čisto vsaka smrt ne le številka, temveč oseba in vsaka povezana tako s stisko umrlega kot okolice, ki se sooča s posebno obliko žalovanja ter sprejemanja. Obenem moramo upoštevati tudi vse poskuse ali pa razmišljanja o samomoru, pri čemer smo vsi lahko v pomoč.

Tako bo SCRS ob Svetovnem dnevu izvajal tri ključne podporne akcije:

---

PREKOLESARIMO SVET (10. september – 10. oktober)

Tudi letos bo potekala akcija Prekolesarimo svet, katere namen je širjenje zavedanja o možnosti preprečevanja samomorilnega vedenja ter zmanjševanje stigme. Cilj akcije pa je skupaj s kolesarji s celega sveta prevoziti dolžino obsega Zemlje - 40.075 kilometrov. »Po zbranih podatkih smo lani v Sloveniji kar dvakrat presegli zadani cilj in se tako uvrstili na vrh lestvice Mednarodne zveze za preprečevanje samomora. To nas veseli in kaže, da se da pri nas ozaveščati s pozitivnimi akcijami,« je lanski uspeh komentirala izr. prof. dr. Vita Poštuvan. »Da bo naša akcija uspešna tudi letos, vas vabimo, da kolesarite z nami,« je še povedala. Več o akciji lahko preberete na spletni strani Živ? Živ! (https://zivziv.si/prekolesarimo-svet-2023/).

---

PRIŽIG SVEČE IN RUMENE PENTLJE (10. 9.)

Tudi leto smo se pridružili pozivu zveze IASP - Prižig sveče v podporo, spomin in upanje – na Svetovni dan preprečevanja samomora. Na svetovni dan preprečevanja samomora vabijo vse, da prižgejo svečko za podporo preprečevanju, v spomin umrlim in kot upanje za žalujoče. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica, ki jo lahko vsak nosi, ne le na svetovni dan.

---

DAN POVEZOVANJA - za ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, bližnje in žalujoče (23. 9.)

V okviru 32. svetovnega kongresa IASP, se bo v soboto, 23. 9. 2023, odvijal poseben dogodek Dan povezovanja: za ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, bližnje in žalujoče. Dogodek je namenjen širši javnosti, na njem pa želimo ozaveščati o samomorilnem vedenju, širiti sporočilo, da je stisko mogoče rešiti, ter nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjo osebo. Na dogodku bodo udeleženci imeli priložnost biti slišani in videni, saj je ravno to pogosto potreba oseb v stiski in njihovih bližnjih, pa tudi oseb, ki so se s stisko soočala v preteklosti. Udeleženci bodo imeli možnost, da podelijo svoje izkušnje, ter se hkrati povežejo s posamezniki, s katerimi si delijo podobne zgodbe.

Dogodek bo nudil pester program aktivnosti, od krajšega predavanja, okroglih miz, Žive knjižnice, izkustvenih delavnic, do predstavitev organizacij, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Udeleženci bodo tako imeli možnost spoznati vire pomoči, ki so jim na voljo, organizacije s področja duševnega zdravja pa priložnost, da se še bolj povežejo v skupnih prizadevanjih za učinkovito naslavljanje stisk. Več informacij o dogodku je na voljo na spletni stran dogodka (https://zivziv.si/iasp2023-dan-povezovanja/). Dogodek bo potekal v Kongresnem centru Bernardin in je za udeležence brezplačen, vendar se je potrebno prijaviti na povezavi (https://1ka.arnes.si/a/38dacb2f).

---

Med ključnimi dogodki, namenjenimi preventivi, pa je seveda organizacija svetovnega kongresa Mednarodne zveze za preprečevanje samomora (International Association for Suicide Prevention, IASP), ki bo potekal med 19. in 23. septembrom letos v Piranu (Bernardin), saj kaže na visoko stopnjo ugleda slovenskih prizadevanj za razumevanje ter reševanje samomora. Osrednja tema letošnjega kongresa, ki ga gosti UP IAM SCRS, je »Moč združevanja«. IASP kongres je večdisciplinarni in večsektorski dogodek, ki nudi priložnost za izmenjavo znanja ter lokalnih, nacionalnih in mednarodnih strategij za preprečevanje samomora. Na kongresu se bodo zbrali priznani strokovnjaki s področja raziskovanja in preprečevanja samomora, pa tudi drugi posamezniki, z lastno izkušnjo samomorilnega vedenja ali tisti, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora, ter vsi, ki aktivno delujejo na področju preprečevanja samomorilnega vedenja.

Sovoditeljica kongresa izr. prof. dr. Vita Poštuvan je ob tem povedala: »Za Slovenijo, ki se sooča z nadpovprečno visokim količnikom samomora v primerjavi z evropskim in svetovnim povprečjem, je organizacija tega kongresa še posebej pomembna. Poleg spodbujanja pridobivanja znanja bo omogočila tudi mreženje ter krepitev že vzpostavljenih in oblikovanje novih vezi med strokovnjaki in zainteresiranimi posamezniki. To je edinstvena priložnost za prenos znanja.«

Več informacij na voljo na naslednji povezavi: https://www.iasp.info/piran2023/registration/.

---

Druge aktivnosti Slovenskega centra za raziskovanje samomora (september 2022 do 2023)

V zadnjih letih smo kot družba podvrženi številnim nenadnim spremembam in izrednim dogodkom, ki pomembno, a različno vplivajo na naša življenja. Ta so dodatno zamajale tudi nedavne poplave, ki so na različne načine prizadele ogromno ljudi.  Številni so se znašli v izredno težkih razmerah, njihove stiske so velike. »Na UP IAM Slovenskem Centru za raziskovanje samomora izvajamo številne raziskovalno-intervencijske projekte, v sklopu katerih se odzivamo na aktualne krize ter tako naslavljamo potrebe in stiske različnih ranljivih skupin,« pojasnjuje izr. prof. dr. Vita Poštuvan.

S podporo Ministrstva za zdravje nadaljujemo s projektom A (se) štekaš?!? Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja za mladostnike. (https://zivziv.si/a-se-stekas/), v katerega je bilo v preteklih letih vključenih preko 2300 mladostnikov, 1300 učiteljev ter 700 staršev.

Ob nenadnih kriznih situacijah v zadnjem letu (vojna v Ukrajini, draginja, naravne nesreče ...), stiske in potrebe odraslih naslavljamo v sklopu projekta »ČLOVEK-19«* (https://zivziv.si/projekti/#clovek19).  V pogovoru z ljudmi želimo razumeti njihovo izkušnjo in doživljanje, poleg tega pa se trudimo pripomoči k temu, da ljudje v stiski ne ostanejo sami.

Pri odzivanju in soočanju na krizne situacije imajo pomembno vlogo tudi mediji in načini poročanja težkih novic. Odgovorno novinarsko poročanje je ključno tudi pri poročanju o samomoru in samomorilnem vedenju. Predstavlja eno izmed osrednjih strategij učinkovitega preprečevanja samomorilnega vedenja (WHO, 2017). V okviru projekta Družbeni mediji in samomorilno vedenje: študija vpliva objav novinarskih prispevkov o samomoru na komentatorje in bralce (https://zivziv.si/projekti/#druzbenimediji) želimo empirično raziskati učinke poročanja o samomoru na družbenih omrežjih in komentarjev pod temi objavami na bralce, ter na podlagi izsledkov pripraviti smernice za odgovorno poročanje na spletnih medijih.

 V letu 2023 smo širši javnosti že tretje leto zapored ponudili brezplačni spletni Program NARA  – Na čuječnosti temelječe soočanje z vsakdanjikom (https://zivziv.si/projekti/#nara). »Programa se je udeleževalo preko 250 udeležencev s celotne Slovenije, ki so v 8 tednih spoznavali vaje in filozofijo čuječnosti. Udeleženci so program ocenili kot koristen pri soočanju z vsakdanjimi stresorji«, pojasnuje Poštuvanova in dodaja, da ga bodo zato izvajali tudi v prihodnje.

Konferenca Triple I: intuicija, domišljija in inovacije v suicidologiji (https://zivziv.si/triple-i-2023/)  je letos naslavljala vsebine o  žalovanju po samomoru. Konference se je udeležilo več kot 300 udeležencev iz  40 držav. Že 14 let jo gostimo v spomin pokojnemu prof. Andreju Marušiču. Konferenca, ki je bila prvotno namenjena strokovnjakom iz Slovenije, sedaj privablja udeležence iz celega sveta, še posebej iz držav v razvoju. Vita Poštuvan ob tem pravi: »Veseli smo, da se je konferenca razvila v platformo, ki krepi sodelovanje, povezovanje in učenje drug od drugega.«