Strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (VIZ), nevladnih organizacijah (NVO), zdravstvu (ZDR) in socialnem varstvu (SOV) zaradi narave dela in pogostosti stika z mladimi lažje dostopajo do njih, implementirajo preventivne aktivnosti, prej prepoznajo znake stiske in ukrepajo. So ključni pri preprečevanju samomorilnega vedenja mladih, a pogosto nezadostno ali različno usposobljeni za to. Preprečevanje samomorilnega vedenja v šolah v VIZ in drugih resorjih se ne izvaja sistematično, zaradi česar prihaja do vidnih razlik in variabilne učinkovitosti preventivnih programov, ki se odražajo v nižji ozaveščenosti mladih glede problematike samomorilnega vedenja in virih pomoči.

Glede na identificirane probleme je osrednji namen projekta izboljšati znanje in razvijati kompetence za prepoznavanje stisk med mladimi (1a, 1b), ukrepanje ob samomorilni ogroženosti (1b), samostojno, sistematično in neodvisno izvajanje programov krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja za mlade (1a) ter ukrepanje po samomoru mladostnika (1c). Usposobljenost manjše in geografsko razpršene skupine strokovnjakov za izvajanje postvencij (1c) bo omogočilo hitrejše in ustrezno ukrepanje ob smrti zaradi samomora mladostnika, s tem pa zmanjšalo tveganje za posnemanje vedenja med vrstniki, ki je v obdobju po smrti izrazito visoko.