Infrastrukturni program Univerze na Primorskem (UP) zagotavlja osnovno strukturno povezljivost vsebinsko zelo različnih raziskovalnih skupin znotraj UP, saj je bila to ob ustanovitvi Univerze na Primorskem edina možnost vzpostavitve infrastrukturnega financiranja. Ob ustanovitvi UP je bila prioriteta razvoja Univerze ustanovitev naravoslovja in tehnike kot samostojnih študijskih programov. Ker je temelj teh študijev eksperimentalno raziskovalno delo, je v začetku Infrastrukturni program nastajal na raziskovalnem inštitutu, interdisciplinarno. Tudi ob kasnejšem razvoju se je taka interdisciplinarnost izkazala kot kompetitivna prednost, predvsem kot inovativno interdisciplinarno povezovanje znanstveno raziskovalno komplementarnih interdisciplinarnih študij znotraj UP. Univerza s tem programom znotraj svojih članic, pa tudi širše v slovenskem, predvsem pa v mednarodnem prostoru, tako interdisciplinarnost uveljavlja v znanstveni odličnosti, odmevnih objavah, novih znanstvenih sodelovanjih, številnih mednarodnih odmevnih konferencah, novih pobudah in projektih. Prva oz. ena temeljnih skupin Infrastrukturnega programa (IP) znotraj UP je bilo področje aplikativnega naravoslovja, ki je na začetku delovanja vključevalo raziskave s področja agroživilstva, biodiverzitete in mediteranskih kultur. To področje se kontinuirano razvija in že dosega vrhunske rezultate, tudi na področju molekularno bioloških tehnik, ki jih raziskovalci uvajajo v svoje raziskave. Prav na tem področju je infrastrukturni program omogočil vzdrževanje in razvoj laboratorijev in sistemov, ki predstavljajo temelj za naslednjo generacijo razvoja področja in potencialni prodor v svetovni vrh. Danes je to oddelek FAMNIT, ki vključuje tudi vrhunske nove skupine, kot so Laboratorij za bioinformatiko, laboratorij za jezikovne tehnologije, interakcijo človek-računalnik, potopitvene analitike, preučevanja kognitivnih in vedenjskih procesov. Ta oddelke danes predstavlja eno najbolj interdisciplinarnih skupin v IP UP. Pomembne prelomnice in pridobitve v razvoju IP UP so bile ustanovitve in pridružitve k IP oddelka za tehnologijo, psihologijo in preučevanja zdravja. Po vsebinah se jim je pridružila tudi skupina raziskovalcev s Fakultete za vede o zdravju. Z vključitvijo oddelka za tehnologijo je IP pridobil vrhunsko opremljeno raziskovalno skupino s številnimi raziskovalci in s številnimi projekti, ki jih pridobivajo globalno. Oddelek za tehnologijo je tudi eden od oddelkov z najbolj mednarodno zasedbo, saj raziskovalci izvirajo praktično z vseh celin. Prav ta mednarodna dimenzija delovanja oddelka povečuje odmevnost oddelčnih projektov in odmevnost raziskovalnih rezultatov ter omogoča večjo sekundarno vpetost v mednarodne projekte. Pomemben sklop raziskav, ki je porazdeljen na področju zdravstvenih ved med psihologijo, preučevanje zdravja in zdravstvenimi vedami, raziskovalci izvajajo večinoma kot interdisciplinarne in inovativne raziskave zdravja. Te raziskave predstavljajo tudi temelj nekaterim fakultetnim študijem, programskim skupinam, centrom in projektom. Vsekakor je to področje raziskav, ki bo v prihodnjih letih zajemalo pomemben del aktivnosti IP. Najmlajši oddelek IP UP predstavljajo raziskovalne enote s Fakultete za humanistične študije, Inštitut za medkulturne študije (IMŠ), Inštitut za arheologijo in dediščino (IDS) ter Založba Univerze na Primorskem. Primerljivo z drugimi raziskovalnimi enotami so tudi humanistični programi multidisciplinarni, dejavnost Založbe pa pokriva izdajateljske vsebine številnih raziskovalnih skupin, disciplin in izdajateljskih oblik. UP je kot najmlajša državna Univerza s samo enim infrastrukturnim programom z omejenim financiranjem postala raziskovalna ustanova s številnimi novimi mednarodnimi projekti. Kot taka izkazuje relativno največji potencial rasti znanstvenega raziskovanja in akademske odličnosti v slovenskem prostoru na več znanstvenih področjih in disciplinah ter dodatno utrjuje svojo pozicijo in svojo rast na svetovnih lestvicah uspešnosti univerz. Kot taka tudi pomembno in izdatno pripomore k svetovni prepoznavnosti slovenske znanosti in univerzitetnega izobraževanja in raziskav. Infrastrukturni program predstavlja osnovo za krepitev odličnosti sedaj že globalno uveljavljenih raziskovalnih skupin znotraj UP, predstavlja pa tudi podporo obetavnim novim pod-področjem ter raziskovalcem s potencialnimi nadpovprečnimi raziskovalnimi rezultati in uveljavitvami. Tako delovanje predstavlja tudi večjo možnost za pospešitev mednarodnega raziskovalnega povezovanja z namenom doseganja vrhunskih rezultatov ob njihovem napredovanju. Cilj širitve Infrastrukturnega programa je povečanje znanstveno-raziskovalne aktivnosti pri večji skupini raziskovalcev na področjih, ki doslej na UP še niso bila ustrezno uveljavljena v mednarodnem prostoru. S širitvijo programa predvidevamo spodbujanje znanstvene produkcije, raziskovalne mobilnosti in raziskovalne projektne dejavnosti v različnih oblikah, glede na posebnosti posamezne raziskovalne vede in v skladu z načeli odprte znanosti. 

S širitvijo želimo dosegati pomembne Strateške cilje na področju srednjeročnega razvoja UP na poti k raziskovalni odličnosti v naslednjih točkah: 

1.) Okrepitev odličnosti globalno že uveljavljenih raziskovalnih skupin, projektov in programov, podpora obetavnim, nadpovprečnim raziskovalcem ter pospešitev mednarodnega raziskovalnega povezovanja z namenom doseganja vrhunskih rezultatov, poglobitvi obstoječih in ustvarjanje novih povezav s priznanimi raziskovalnimi inštituti iz tujine, 

2.)  Razvoj inovativnih interdisciplinarnih raziskovalnih področij, podpora razvojnim projektom in programom ter preboj v odličnost, vključno s spodbujanjem raziskovalcev k prijavam na domače projektne razpise in mednarodne, kot je ERC, podpora mednarodnim projektom in programom, 

3.) Spodbujanje znanstvene produkcije, raziskovalne mobilnosti in raziskovalne projektne dejavnosti glede na posebnosti posamezne raziskovalne vede in v skladu z načeli odprte znanosti, 

4.) Zagotavljanje kadrovskih, finančnih in infrastrukturnih pogojev za izvajanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti sedanjih in bodočih raziskovalcev, ki bo omogočilo raziskovalno delovanje tujih raziskovalcev, ki pridobijo financiranja npr. v okviru razpisov kot je MSCA, 

8.) Okrepitev sodelovanja in vzpostavitev novih partnerstev z gospodarstvom in uporabniki znanja v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju, 

10.) Okrepitev kakovosti in globalnega dosega mednarodnega partnerstva, tudi z ukrepi kot je popularizacija znanosti znotraj gospodarstva, lokalne skupnosti in mednarodnega povezovanja. 

Za uresničevanje navedenih srednjeročnih ciljev bo potrebno infrastrukturno skupino okrepiti in najti dodatne vire financiranja, saj že obstoječa izvedba pomembno presega trenutne vire za posamične dele programa in obstoječe oddelke. Graditev znamke znanstvene odličnosti UP in promocija v tujini uspešno poteka že vse od ustanovitve UP pred dobrimi dvajsetimi leti. V zadnjih letih ta uveljavitev poteka pospešeno, vpetost v raziskave pa postaja vse pomembnejši element razvoja UP. Pomemben aspekt delovanja IP UP je tudi vpetost programov v lokalno in državno skupnost. Člani infrastrukturnega programa že sedaj dobro sodelujejo pri podpori državnim in vladnim organom pri oblikovanju strategij razvoja na posamičnih področjih, iskanju novih rešitev in mednarodnih povezav, ki nedvomno vodijo k večji konkurenčnosti naše raziskovalne, pa tudi gospodarske sfere ter tudi prepoznavnosti Slovenije nasploh. Potencialno razširjeni Infrastrukturni program UP bo tako poleg večje prepoznavnosti prispeval tudi k znanstveni odličnosti tako UP kot tudi slovenske raziskovalne sfere.