Inštitut Andrej Marušič (UP IAM) je edini raziskovalni zavod Univerze na Primorskem. Ustanovljen je bil leta 1999 kot samostojni javni raziskovalni zavod Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper (UP PINT), 10. novembra 2011 pa se je preimenoval v Inštitut Andrej Marušič. Od leta 2006 inštitut tesno sodeluje z UP Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, kjer raziskovalci sodelujejo tudi v pedagoškem procesu.
UP IAM ustvarja mednarodno primerljivo in družbeno relevantno znanje s temeljnimi in aplikativnimi raziskavami na področjih matematike, informacijskih znanosti in tehnologij, psihologije, suicidologije, zdravja, človekovega blagostanja, obnovljivih in naprednih materialov ter zdravega grajenega okolja. Raziskovalna raznolikost omogoča samostojen razvoj znanstvenih disciplin, hkrati pa odpira priložnosti za interdisciplinarno sodelovanje in razvoj novih raziskovalnih smeri. Inštitut spodbuja znanstveno odličnost, raziskovalno integriteto, odprto znanost in odgovorno uporabo novih tehnologij.
Pomemben del delovanja je vključevanje v mednarodni raziskovalni prostor, sodelovanje v raziskovalnih mrežah in konzorcijih ter pridobivanje nacionalnih in mednarodnih projektov. Mednarodno prepoznavnost inštituta in njegovih oddelkov ter centrov krepijo organizacija znanstvenih konferenc, seminarjev, poletnih šol, gostovanja tujih strokovnjakov in izmenjave znanja z raziskovalnimi partnerji. UP IAM je vključen tudi v evropsko univerzitetno mrežo Transform4Europe (T4EU) in v Evropsko mrežo inovativnih visokošolskih inštitucij ENIHEI.
Inštitut spodbuja prenos raziskovalnih spoznanj v prakso ter sodeluje z gospodarstvom, javnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki, kadar raziskovalni rezultati omogočajo razvoj novih metod, tehnologij in rešitev. Pomembno podporo raziskovalni odličnosti predstavljajo sodobna raziskovalna oprema, računske zmogljivosti in druga specializirana infrastruktura.
Prepoznavnost UP IAM v širšem okolju krepi tudi s popularizacijo znanosti in odprtim dialogom z javnostjo. Znanstvena spoznanja približuje različnim generacijam z javnimi predavanji, poletnimi tabori, izobraževalnimi delavnicami in programi. Sodelovanje v medijih, javnih razpravah in drugih oblikah znanstvenega komuniciranja prispeva k širjenju znanstvene pismenosti in razumevanju pomena raziskovanja.